Ogledalo
Poletna ljubezen (2. del)

»Jaz sem Robi,« se je Nini predstavil fant, ki je igral kitaro. Tako nežno in sladko, da bi se ji zašibila kolena, če ne bi sedela.

Robi, si je ponovila v mislih, to mora biti usoda. Že odkar ga poznam (to je od jutra, op. p.), me spominja na Roberta Pattinsona - vedela sem, da mu ne more biti drugače ime. Ob misli, da ji je bilo srečanje usojeno in da pred njo sedi človek, s katerim se bo poročila, imela tri otroke, labradorca in siamko, hišo v predmestju in avto na štirikolesni pogon, so se ji začela kolena vseeno tresti, kot da bi bil potres, kljub temu da je sedela.

 

»Jaz sem pa Lara,« je reklo dekle, ki je spominjalo na Anahi in je žal zelo lepo pritegovalo k melodiji, ki jo je z glasom in glasbilom nastavil Robi. Zakaj nisem jaz nikoli hodila k uram petja? jo je ugriznil črv zavisti. Delala se je, da ne vidi, da tudi nog nima tako dolgih kot Lara in še zdaleč ne tako lepih las in tako malo mozoljev.


Nadaljevanje preberi v novem Pilu ...

Besedilo: Urška Kaloper

Ilustracija: Matej De Cecco